Arhiv Značk: služba

Ko te prevajalska agencija reši na delovnem mestu

Že nekaj časa se počutim v službi kot zadnje kolo, čisto vse pade name, vsi se pritožujejo, jaz pa moram non stop reševati stvari. Tokrat me je rešila prevajalska agencija, ker sem jim dala prevajat deklaracije. Kar naprej sem poslušala, da izdelki kateri so imeli deklaracijo v tujem jeziku nimajo sedaj pravilno prevedene deklaracije v slovenski jezik. Šef se je samo pritoževal, da pa bi sam vzel stvari v svoje roke pa ni niti pomislil.

Ker pa si nisem smela dovolili, da bi odločala po svoje, vedela pa sem, da bi nam tukaj lahko pomagala prevajalska agencija, sem zbrala pogum in šla sama do šefa. Malo čudno me je pogledal, ker resnično nikoli nisem nič predlagala, niti nič zahtevala, tokrat pa sem bila odločna, ker sem imela dovolj tega, da ne prevajam pravilno deklaracij in da bomo enkrat zaradi tega imeli probleme. Predstavila sem mu problem in rešitev, bil je presenečen, da sem si upala povedati, da tega več ne zmorem in da bi nam prav prišla prevajalska agencija, potem pa mi je dal prav, da pa le to zahteva določeno znanje in da bi bilo res boljše, da za prevode deklaracij poskrbi nekdo, ki se v to razume in to prevajalska agencija je. 

Ker sem bila pripravljena, da bo potrdil zadevo, sem mu že pripravila naslove, katere prevajalske agencije so dobre in ugodne. Ni se preveč poglabljal v zadevo, spet jo je prepustil meni, da sama izberem tisto ta pravo in da poskrbim, da bo vse v določenem roku narejeno. Po eni strani sem bila srečna, ker bo to končno delala prevajalska agencija in ne jaz, spet pa sem morala poslušati, da moram do konca urediti sama. Včasih bi najraje odšla in si našla drugo službo, kjer bi me bolj cenili. Še hvala mi ni rekel, prej je bil jezen, ko je prevajalska agencija poslala račun, katerega je moral plačati.

 …

Casino je pritegnil moje starše

Celo življenje nekaj delamo, po navadi nimamo nikoli časa, ko odrastemo, pa je služba, potem otroci, hiša in tako dalje, potem, ko pa pridemo do penzije pa se začne čisto novo poglavje, moji starši so začeli hoditi v Casino ravno, ko sta šla oba v penzijo. Lahko rečem, da mogoče si tega ne bi mogla privoščiti, če bi njihove penzije bile majhne, tako pa sta oba imela lepe, visoke penzije in sta vedela, da bosta v penziji lahko še kako uživala, ker bosta imela čas in denar.

Tako je tudi bilo, ker sta bila človeka veselja in dogodivščin, sta si kar hitro omislila Casino in lahko rečem, da je to bil njihov ritual za vikend. Čez teden sta bila prekrasna dedek in babica in čuvala naše otroke, bila sta razgledana človeka in marsikaj sta naše otroke naučila. Res jih je bilo v veselje poslušat in gledat, kako se imajo lepo.

KO pa je prišel vikend, pa je prišel za njiju tudi čas za Casino, nista bila takšna, da bi zapravljala denar kar tako, vendar sta šla v Casino z namenom, da se malo pozabavata, da uživata ob glasbi in dobri pijači. To sta si omislila ravno zato, da ne bosta imela tako enoličnih dni, kajti zavedala sta se, če se bosta umirila in da jima bo vsak dan enak, ne bo prineslo nič dobrega. 

Prav lepo mi jih je bilo videti, kako sta se za vikend uredila za v Casino in drugi dan sta bila polna energije in dobre volje. Lahko rečem, da jih je to ohranjalo pri zdravju, ker sta vedno nekaj čakala in živela za to, da se imata v penziji lepo in da sta dobra dedek in babica. Vse to jima je še kako uspelo, še danes sta vitalna in nasmejana, srečna sem, da imam takšne starše in srečna sem, da jima Casino in vnuki pričarajo nasmeh na obraz.