Petek je dan za čiščenje stanovanja
Pismo. Vikend je pred vrati, vreme pa katastrofa. Že dva dni lije kot iz škafa. Napoved za prihodnje dni pa nič obetavna. Dež, dež, dež in še enkrat dež. Kot da smo sredi meseca aprila, ne pa v sredini poletja, ko bi sonce moralo pripekat kot zmešano, o oblakih pa ne bi smelo bit ne duha ne sluha, čista modrina tam zgoraj.
Tako pa bomo prikovani na domač fotelj in televizijo ter polno skledo kokic, namesto, da bi se potepali po naravi tam zunaj. Še psa moram dobesedno odnest na sprehod, se mu sploh ne da capljat po mokrih tleh. Petek je, na televiziji nič pametnega, kot po navadi. Ni druge, iz omare vzamem sesalec, ga sestavim, priklopim na elektriko in se z njim nejevoljno sprehajam po stanovanju. Hitro opravljeno. Če sem že posesal celo stanovanje in brez smisla še balkon, še pobrišem prah po stanovanju, ki se ga na policah omar nabere vedno preveč, očistim še stikala za luči, pa kljuke na vratih.
Dovolj bo za danes, mora nekaj ostat še za naslednja dva dni. Pred televizijskim maratonom, si pripravim še pregrešno večerjo, pomfrit in jajca spečena na oko. Krompir olupim in narežem, ter ga vržem v lonec vročega olja. Med tem, ko se krompir peče, si v drugi ponvi spečem kar tri jajčka. Noro dobra kombinacija, pomfrit in jajca. Pa tudi dobra doza kalorij in holesterola, potem pa negodujemo, ko nam osebna tehtnica pokaže preveč kilogramov. Večerja pripravljena, jaz pa tudi, da pospravim vse te dobrote. Če že imam fantazijsko večerjo, pa bom še na televiziji pogledal fantazijsko trilogijo.
Udobno se namestim in začnem televizijski maraton. Enkrat ponoči me zbudi cviljenje. Ojoj, seveda, sprehod in lulanje, naš kosmatinec že cepeta in cvili. Kako sem lahko pozabil. Pogledam skozi okno, še vedno dežuje. Oblečem se in greva na sprehod. Res je že bila nuja, ne glede na dež je naš pasji prijatelj veselo skakljal naokoli.