Ko sem bil še otrok, praktično dojenček, me je doletela precej neprijetna reč. Ko je rasel noht na palcu na nogi, se je nekaj zalomilo; noht ni rasel najbolje in se je zato začel vraščati. Tega se sicer skoraj ne spomnim, ker sem bil še zelo mlad. Vem pa, da sem se moral takrat odpraviti na operacijo, saj sem imel vraščen noht. Če tega takrat ne bi naredili, bi lahko imel kar nekaj težav. Zdravniki so mojim staršem pojasnili, da se po zgodnji rešitvi to ne bi smelo več pojavljati in naj bi bila rast nohta od tedaj naprej normalna, vendar ni bilo čisto tako. V najstniških letih se je težava začela ponavljati.
Takrat sem večkrat rekel, da bom za vraščen noht poskrbel kar sam. To seveda pogosto ni bila najboljša odločitev, a sem marsikdaj vseeno rešil težave, ne da bi se moral odpraviti na kakšno operacijo. S tem pa sem težavo le prestavljal v prihodnost. Zaradi tega je vraščen noht postal težava, ki se je pogosto vračala, kar je bilo precej neprijetno. Zato sem se odločil, da se bom končno odpravil na poseg, saj sem videl, da teh težav ne morem več reševati sam — ponavljale so se prepogosto.
Ko sem nato končno šel na operacijo in so mi tam vraščen noht rešili tako, da so odstranili celoten noht, sem si težavo dokončno odpravil. Ko je noht zrasel nazaj, je bil veliko boljši — smer rasti je bila končno prava. Od takrat naprej teh težav nimam več.